Domača kuhinja in ekološko vino v osrčju Goriških Brd

Razgibana pokrajina Goriških Brd se od grebenov Korade in Sabotina prek mehkih, slikovitih gričev, prepredenih z zavitimi dolinami, zložno spušča proti Furlanski nižini. Rodovitno briško prst 2900 ur na leto grejejo sončni žarki, le streljaj oddaljeno morje jo boža s toplim mediteranskim zrakom, Julijske Alpe pa vinograde varujejo pred vplivi hladnejšega gorskega zraka.

V daljni zgodovini, v času mezozoika, je bilo področje današnjih Brd prekrito z morjem, ki je tu odložilo debele plasti laporjev in peščenjakov. V eocenu, ko se je morje umaknilo, je za seboj

pustilo tla iz mlajših eocenskih kamnin - fliša. Flišnata tla vsebujejo tudi veliko morskih fosilov, med njimi fosile morskih polžev Assilina Medanica, ki zaradi izvirnosti nosijo ime po vasi Medana. Na površju te kamnine hitro razpadajo in se spreminjajo v rodovitno prst, bogato z minerali, v notranjosti pa se plasti izmenjujejo, zato so tla nizko propustna in dobro zadržujejo vlago. Da bi preprečili erozijo, so Brici briške griče že pred stoletji obdelali in njihova pobočja uredili v značilne terase.

Medana - Villa de Mandan - je zelo staro naselje. V zgodovinskih zapisih se prvič omenja že leta 610. Zgodovina vinogradništva in vinarstva na tem območju pa sega dlje, v dobo antične Grčije, ki je tu imela svoje kolonije, in kasneje Rimljanov, ki so od tod z vinom zalagali okoliška mesta.

Po razpadu Rimskega imperija je briška zemlja prešla v last Oglejskih patriarhov in Goriških grofov, zanje pa so jo obdelovali najemniki - koloni. Ti so bili dolžni gospodarjem oddajati velik del pridelka. Kasneje so se nekateri koloni osamosvojili in osnovali lastne kmetije. Takih samostojnih kmetov je bilo vedno več in prav ta konkurenca je posameznike silila v bolj premišljen pristop k vinogradništvu in vinarstvu.

Za dvig kakovosti te panoge v Medani so brez dvoma zaslužni tudi jezuiti. V samostanu, ki je deloval do leta 1773, ko je bil jezuitski red razpuščen, so imeli tudi svoj vinski kolegij, imenovan Jordanum, svoje znanje in naprednejšo tehniko pa so prenašali na ostale vinogradnike v vasi.

V času vladavine Marije Terezije in Jožefa II. je bila v Evropi prvič izdelana klasifikacija vinogradniških področij v Habsburški monarhiji. Področje tedanje goriške grofije je bilo razdeljeno v devet kakovostnih kategorij glede na kakovost vin pridelanih v posameznih vaseh. Medana je bila razvrščena v prvo kategorijo, visoke standarde pa vinogradniki in vinarji v vasi vzdržujemo še dandanes.

Družina Klinec se v Medani z vinogradništvom in vinarstvom ukvarja že od leta 1918.

Kmetje nosimo veliko odgovornost za prihodnost našega planeta. Zemljo, ki jo obdelujemo, lahko z nespametnim, neprimernim in pohlepnim pristopom zastrupimo, uničimo in spremenimo v puščavo. Ali pa jo ohranjamo živo, rodovitno in jo obogateno ponosno predamo svojim otrokom.

Na naši družinski kmetiji se svoje odgovornosti zavedamo, zato okoli šest hektarjev vinogradov v okolici Medane na 180 metrih nadmorske višine obdelujemo sonaravno - brez umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. Svoje trte gnojimo z domačim kompostom in jih pred boleznimi ščitimo s sredstvi, ki so okolju in ljudem neškodljiva. Izdelana so iz

izvlečkov zelišč, rastlin in morskih alg, uporabljamo tudi kisle gline, silikate, sirotko, omejene količine modre galice in žvepla.

Naši vinogradi so zatravljeni, obdani z grmičevjem in drevesi. Vsak vinograd tako živi kot ekosistem, ki ga obdelujemo v skladu s kozmičnimi ciklusi. Takšen spoštljiv način kmetovanja zemljo ohranja živo. Naše trte živijo v popolnem ravnovesju, v zahvalo pa nam leto za letom dajejo izredne plodove, iz katerih pridelujemo edinstvena, naravna vina.

Naše vino je pridelano iz grozdja, ki ga naravno pridelujemo samo v naših vinogradih. Grozdje ročno poberemo in ga pripeljemo v domačo klet . Tam se začne proces vinifikacije. Grozdne jagode ločimo od pecljev, jih skupaj z moštom napolnimo v posode in pustimo, da avtohtone kvasovke sprožijo alkoholno vretje oz. fermentacijo. Ta spontano, v stiku z grozdnimi jagodami, poteka od pet do 30 dni.

Po maceraciji grozdje sprešamo in pretočimo, da se v tradicionalnih lesenih sodih dokonča alkoholno in malolaktično vretje. Vina na drožeh - usedlinah, ki ostanejo na dnu soda po končanem alkoholnem vretju - dve do tri leta zorijo v tradicionalnih sodih iz

lesa akacije, murve, divje češnje ali hrasta. Glede na različne volumne od 300 do 2.000 litrov sodi tradicionalno nosijo tudi različna imena; kalater, golber, štartin in baton.

Ko vina dozorijo, jih pretočimo v inoks posode, da se umirijo in zbistrijo. Takrat jih tudi prvič zaščitimo z žveplom. Vino ustekleničimo po nekaj mesecih mirovanja, brez filtracije in z zelo nizko vsebnostjo žvepla. Takšen postopek pridelave daje vinu bogat in svojstven okus brez oporečnih dodatkov.